stivo

Espéranto

Étymologie

Composé de la racine stiv et de la finale -o (substantif).

Nom commun

Cas Singulier Pluriel
Nominatif stivo
\ˈsti.vo\
stivoj
\ˈsti.voj\
Accusatif stivon
\ˈsti.von\
stivojn
\ˈsti.vojn\

stivo \ˈsti.vo\

  1. Arrimage.

Apparentés étymologiques


Références

Bibliographie