dovoljen
Étymologie
- Étymologie manquante ou incomplète. Si vous la connaissez, vous pouvez l’ajouter en cliquant ici.
Adjectif
dovoljen \Prononciation ?\
- Participe passé passif du verbe dovoliti.
Déclinaison
1 = nominatif indéterminé / 2 = nominatif déterminé / 3 = accusatif inanimé indéterminé / 4 = accusatif inanimé déterminé / 5 = accusatif animé
| Cas | Masculin | Féminin | Neutre | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Singulier | Duel | Pluriel | Singulier | Duel | Pluriel | Singulier | Duel | Pluriel | |
| Nominatif | dovoljen1 dovoljeni2 |
dovoljena | dovoljeni | dovoljena | dovoljeni | dovoljene | dovoljeno | dovoljeni | dovoljena |
| Accusatif | dovoljen3 dovoljeni4 dovoljenega5 |
dovoljena | dovoljene | dovoljeno | dovoljeni | dovoljene | dovoljeno | dovoljeni | dovoljena |
| Génitif | dovoljenega | dovoljenih | dovoljenih | dovoljene | dovoljenih | dovoljenih | dovoljenega | dovoljenih | dovoljenih |
| Datif | dovoljenemu | dovoljenima | dovoljenim | dovoljeni | dovoljenima | dovoljenim | dovoljenemu | dovoljenima | dovoljenim |
| Instrumental | dovoljenim | dovoljenima | dovoljenimi | dovoljeno | dovoljenima | dovoljenimi | dovoljenim | dovoljenima | dovoljenimi |
| Locatif | dovoljenem | dovoljenih | dovoljenih | dovoljeni | dovoljenih | dovoljenih | dovoljenem | dovoljenih | dovoljenih |
Forme de verbe
dovoljen \Prononciation ?\
- Passé masculin singulier [forme en -n/-t] de dovoliti.