Conjugaison:italien/piegare
piegare, verbe irrégulier du premier groupe, conjugué avec l’auxiliaire avere.
Modes impersonnels
| Mode | Présent | Passé | |||
|---|---|---|---|---|---|
| Infinitif | piegare | \pje.ˈɡa.re\ | avere | piegato | \a.ˈve.re pje.ˈɡa.to\ |
| Gérondif | piegando | \pje.ˈɡan.do\ | avendo | piegato | \a.ˈven.do pje.ˈɡa.to\ |
| Participe | piegante | \pje.ˈɡan.te\ | piegato | \pje.ˈɡa.to\ | |
Indicatif
Conditionnel
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Subjonctif
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Impératif
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||